-
1 shift
[ʃift] 1. verb1) (to change (the) position or direction (of): We spent the whole evening shifting furniture around; The wind shifted to the west overnight.) premikati2) (to transfer: She shifted the blame on to me.) preložiti3) (to get rid of: This detergent shifts stains.) odstraniti2. noun1) (a change (of position etc): a shift of emphasis.) sprememba2) (a group of people who begin work on a job when another group stop work: The night shift does the heavy work.) izmena3) (the period during which such a group works: an eight-hour shift; ( also adjective) shift work.) izmena•- shiftlessness
- shifty
- shiftily
- shiftiness* * *I [šift]nounpremik, premestitev; sprememba (mesta, položaja); zamenjava; menjanje perila; history ženska srajca; izmena, posad, šiht, delovni čas ene izmene, dnevni delovni čas; sredstvo, pomoč v sili, pomagalo, pripomoček; domislica, prevara, zvijača, trik, pretveza, izgovorshift of crop agronomy kolobarjenjeto be driven (to be brought) to one's last shift figuratively nobenega drugega sredstva (izhoda) ne več imetihe is full of shifts and devices figuratively on si zna na vse načine pomagatito make shift — znati si pomagati, znajti seII [šift]transitive verbpremakniti, premikati, premestiti, spremeniti položaj, prestaviti, prevreči, preložiti (odgovornost from... to — od... na); obrniti ( one's attention — svojo pozornost); menjati (mesto, položaj), odstraniti (koga), osvoboditi se, znebiti se (koga); preobleči; slang pobiti, umoriti; intransitive verb menjati mesto (položaj), premestiti se, premikati se sem in tja; preseliti se; menjati se; obrniti se; preobleči se; znati si pomagati, zateči se k pomagalom; linguistics premakniti se (o glasu)I must shift as I can — moram si pomagati, kot vem in znam, moram se znajtito shift one's ground figuratively spremeniti (svoje) stališče, menjati svoje argumente v dokazovanjuto shift one's lodging — menjati stanovanje, preseliti seto shift for oneself (for a living) — sam skrbeti zase, sam si pomagati, se prebijati v stiski, sam se znajti -
2 along
[ə'loŋ] 1. preposition1) (from one end to the other: He walked along several streets; The wall runs along the river.) vzdolž2) (at a point at the end or on the length of: There's a post-box somewhere along this street.) naprej (na)2. adverb1) (onwards or forward: He ran along beside me; Come along, please!) (korak) naprej2) (to the place mentioned: I'll come along in five minutes.) sem, tja3) (in company, together: I took a friend along with me.) zraven•* * *I [əlɔŋ]adverbvzdolž, poleg, naprej, dalje; s sebojall along — nenehno, ves čas, vedno; povsodto get along well — znajti se; razumeti seget along with you! — izgini(te) odtod!to go along with s.o. — spremljati koga, iti s kommove along! — naprej!take this along with you! — zapomni(te) si!; izgini(te)!American right along — vselej, nenehnoII [əlɔŋ]prepositionvzdolž, preko, po -
3 baffle
['bæfl](to puzzle (a person): I was baffled by her attitude towards her husband.) zbegati- baffling* * *I [baefl]nounbeganje, izigravanje; prevaraII [baefl]transitive verbuničiti, pokaziti; speljati v stran; zbegati, zmesti; ovirati; izigravati, preprečiti; odbijatiit baffles all description — ne da se popisati, nepopisno jeto baffle s.o.'s designs — prekrižati komu račune -
4 bean
[bi:n]1) (any one of several kinds of pod-bearing plant or its seed: black beans; green beans; red beans.) fižol2) (the bean-like seed of other plants: coffee beans.) zrno* * *I [bi:n]nounbotany fižol; bob; slang glava, buča; slang denar; (kavino) zrnoevery bean has its black — vsak ima napake, nihče ni brez napakfull of beans — dobre volje, bujen; energičenslang to give s.o. beans — dati komu poprato know how many beans make five — biti zelo bister, znajti selike beans — kar se da hitro, v največjem dirucolloquially to get beans — biti pretepen, izkupiti joAmerican a hill of beans — malenkostto spill the beans — izdati skrivnost, izblebetatiII [bi:n]transitive verbAmerican pripeljati komu klofuto -
5 bearing
1) (manner, way of standing etc: a military bearing.) vedenje2) ((usually in plural: sometimes short for ball-bearings) a part of a machine that has another part moving in or on it.) ležaj* * *I [bʌ/əriŋ]nounvedenje, obnašanje, ravnanje; drža; (on, upon) razmerje, odnos, vpliv; zveza; pomen, smisel; ležaj; grbovna slika; architecture razpon; nautical smer; obrodto lose one's bearing — zmesti se, priti v zadregopast bearing — neznosen; ki več ne obrodito take one's bearing — razgledati, orientirati, znajti seII [bʌ/əriŋ]adjectiveki obrodi, ki nosi -
6 contrive
1) (to manage (to do something): He contrived to remove the money from her bag.) posrečiti se2) (to make in a clever way: He contrived a tent from an old sack.) spretno narediti, scimprati•* * *[kəntráiv]transitive verb & intransitive verbiznajti, izmisliti, izumiti; izvršiti, urediti; delati načrte, načrtovati; znajti se, znati si pomagatito contrive to live, to cut and contrive — preživljati se s skromnimi sredstvi, varčno živeti -
7 dark
1. adjective1) (without light: a dark room; It's getting dark; the dark (= not cheerful) side.) temen2) (blackish or closer to black than white: a dark red colour; a dark (= not very white or fair) complexion; Her hair is dark.) temen3) (evil and usually secret: dark deeds; a dark secret.) temen2. noun(absence of light: in the dark; afraid of the dark; He never goes out after dark; We are in the dark (= we have no knowledge) about what is happening.) tema- darken- darkness
- keep it dark* * *I [da:k]adjective ( darkly adverb)temen, temnolas, temačen, mračen, mrk; žalosten, obupan; skrit, skrivnosten, nerazumljiv, nejasen; neznan; negotov; neprosvetljen; zloben, zločinskia dark horse — nepričakovan zmagovalec (v dirki); American malo znan kandidat za prezidentathe Dark Blues — študenti iz Oɔforda; srednješolci iz Harrowato keep s.th. dark — skrivati nekaj; obdržati skrivnost zaseAmerican dark and bloody ground — KentuckyII [da:k]nountema, mrak; senca; figuratively negotovost, neznanje; nejasnost, skrivnostnostto keep s.o. in the dark — skrivati, tajiti pred komin the dark of the moon — v mlaju; v temi kot v roguto be in the dark — ne vedeti, ne se znajti, ne biti poučenfiguratively to leave s.o. in the dark — pustiti koga v negotovosti -
8 expedient
[ik'spi:diənt](convenient or advisable: It is not expedient to pay him what he has asked.) primerno- expediency* * *I [ikspí:diənt]adjective ( expediently adverb)primeren, ugoden, koristen, prikladen; sebičen, koristoljubenII [ikspí:diənt]nounsredstvo, pomagalo, pomoček; iznajdba; zvijačato hit upon an expedient — znajti se, pomagati sireduced to expedients — prisiljen, da si pomaga, kakor ve in zna -
9 find
1. past tense, past participle - found; verb1) (to come upon or meet with accidentally or after searching: Look what I've found!) najti2) (to discover: I found that I couldn't do the work.) ugotoviti3) (to consider; to think (something) to be: I found the British weather very cold.) ugotoviti2. noun(something found, especially something of value or interest: That old book is quite a find!) najdba- find out* * *I [faind]1.transitive verbnajti, nahajati, odkriti, odkrivati; spoznati, opaziti; ugotoviti, izvedeti; misliti, soditi; odločiti; nabaviti, oskrbeti, opremiti; izreči, izraziti; iti po kaj;2.intransitive verbzaslediti divjačino; juridically odločiti, razsoditi; zdeti seto find favour — imeti podporo, zaščitojuridically to find s.o. guilty — spoznati, da je kdo krivcolloquially to find one's feet — pridobiti zaupanje v samega sebe, uveljaviti sejuridically to find a true bill — izjaviti, da je vzrok tožbe utemeljento find s.o. in s.th. — oskrbeti koga s čimhow do you find yourself? — kako se imaš?I trust this finds you well — upam, da boste dobrega zdravja, ko boste dobili to pismoto find o.s. — sam se oskrbeti; znajti seto find pleasure in s.th. — imeti s čim veseljeII [faind]nounnajdba; dragoceno odkritje -
10 gumption
[gʌmpšən]nouncolloquially razum, zdrava pamet, znajdljivost, odrezavost; spretnost v mešanju barv; raztopilo za barve -
11 know
[nəu]past tense - knew; verb1) (to be aware of or to have been informed about: He knows everything; I know he is at home because his car is in the drive; He knows all about it; I know of no reason why you cannot go.) vedeti2) (to have learned and to remember: He knows a lot of poetry.) poznati3) (to be aware of the identity of; to be friendly with: I know Mrs Smith - she lives near me.) poznati4) (to (be able to) recognize or identify: You would hardly know her now - she has become very thin; He knows a good car when he sees one.) prepoznati•- knowing- knowingly
- know-all
- know-how
- in the know
- know backwards
- know better
- know how to
- know the ropes* * *I [nóu]nounvednost, znanjecolloquially to be in the know — vedeti (zaupne stvari), spoznati seII [nóu]1.transitive verbvedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti ( from);2.intransitive verbvedeti (of za, o); spoznati se ( about na)to know one's bussiness — ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes — dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čemI know better than to — nisem tako neumen, da bito know one from the other — razločiti med dvema, razpoznatidon't know him from Adam — nimam pojma, kdo jeto get ( —ali come) to know — spoznati, zvedetito let s.o. know — sporočiti komuto make known — razglasiti, oznanitito make o.s. known to — predstaviti se komu, seznaniti se s komto know one's own mind — vedeti, kaj hočeš, ne omahovatinot to know what to make of a thing — ne razumeti česa, ne znati si česa razložitinot that I know — ne da bi vedel, kolikor je meni znano neto know one's place — vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprejto know one's way around — znajti se, spoznati seto know which side one's bread is buttered — vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristito know from a bull's foot — znati razlikovati, znati ločitibefore you know where you are — hipoma, preden se zavešdon't I know it! — pa še kako to vem!he wouldn't know (that) — težko, da bi vedel, ne more vedetiI would have you know that — rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnilI have never known him to lie — kolikor jaz vem, ni nikoli lagalI know of s.o. who — vem za nekoga, kicolloquially not that I know of — ne da bi vedel -
12 live
I 1. [liv] verb1) (to have life; to be alive: This poison is dangerous to everything that lives.) živeti2) (to survive: The doctors say he is very ill, but they think he will live; It was difficult to believe that she had lived through such an experience.) preživeti3) (to have one's home or dwelling (in a particular place): She lives next to the church; They went to live in Bristol / in a huge house.) stanovati4) (to pass (one's life): He lived a life of luxury; She lives in fear of being attacked.) živeti5) ((with by) to make enough money etc to feed and house oneself: He lives by fishing.) preživljati se•- - lived- living 2. noun(the money etc needed to feed and house oneself and keep oneself alive: He earns his living driving a taxi; She makes a good living as an author.) preživljanje- live-in
- live and let live
- live down
- live in
- out
- live on
- live up to
- within living memory
- in living memory II 1. adjective1) (having life; not dead: a live mouse.) živ2) ((of a radio or television broadcast etc) heard or seen as the event takes place; not recorded: I watched a live performance of my favourite opera on television; Was the performance live or recorded?) v živo3) (full of energy, and capable of becoming active: a live bomb) aktiven4) (burning: a live coal.) goreč2. adverb((of a radio or television broadcast etc) as the event takes place: The competition will be broadcast live.) v živo- lively- liveliness
- livestock
- live wire* * *I [laiv]attributive adjective živ; humorously pravi; goreč, živ (ogenj, cigareta, žerjavica); figuratively živahen, svež, aktiven, energičen, vitalen; aktualen, pereč; colloquially buden; neprižgan (vžigalica), nerazstreljen (granata), oster (naboj); electrical nabit z elektriko (žica); direkten (radio, TV prenos); mechanics gonilen, ki se premika; printing pripravljen za tiskII [liv]1.intransitive verbživeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti;2.transitive verbpreživljatito live in clover — živeti v obilju, živeti brezskrbnolive and learn! — učiš se vse življenjeto live to o.s. — sam zase živetito live within o.s. — povleči se vase, živeti po svojelive and let live — daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živetito live by one's wits — znajti se v življenju, živeti od sleparstvalive wage — mezda, ki komaj zaleže za življenje -
13 place
[pleis] 1. noun1) (a particular spot or area: a quiet place in the country; I spent my holiday in various different places.) kraj2) (an empty space: There's a place for your books on this shelf.) prostor3) (an area or building with a particular purpose: a market-place.) prostor4) (a seat (in a theatre, train, at a table etc): He went to his place and sat down.) sedež5) (a position in an order, series, queue etc: She got the first place in the competition; I lost my place in the queue.) mesto6) (a person's position or level of importance in society etc: You must keep your secretary in her place.) položaj7) (a point in the text of a book etc: The wind was blowing the pages of my book and I kept losing my place.) mesto8) (duty or right: It's not my place to tell him he's wrong.) dolžnost, pravica9) (a job or position in a team, organization etc: He's got a place in the team; He's hoping for a place on the staff.) služba10) (house; home: Come over to my place.) dom11) ((often abbreviated to Pl. when written) a word used in the names of certain roads, streets or squares.) trg12) (a number or one of a series of numbers following a decimal point: Make the answer correct to four decimal places.) decimalka2. verb1) (to put: He placed it on the table; He was placed in command of the army.) postaviti2) (to remember who a person is: I know I've seen her before, but I can't quite place her.) prepoznati•- go places
- in the first
- second place
- in place
- in place of
- out of place
- put oneself in someone else's place
- put someone in his place
- put in his place
- take place
- take the place of* * *I [pléis]nounprostor, kraj, mesto; economy kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina; colloquially lokal; nautical kraj, pristanišče ( place of call pristanišče, kjer ladja pristane); sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost; mathematics decimalno mesto; družbeni položaj, stan; figuratively vzrok, povod; sport tekmovalčevo mestoplace of amusement — zabaviščni prostor, zabaviščein this place — tukaj, na tem mestuin place — mestoma, tu pa tamto put s o. in his place — pokazati komu, kje mu je mestoto give place to — odstopiti mesto, umakniti se komuAmerican going places — uspeti, ogledati si znamenitosti nekega krajain place — na pravem mestu, primerenin the last place — nazadnje, končnoto keep s.o. in his place — zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domačto know one's place — vedeti, kje je komu mestoout of place — na nepravem mestu, neprimeren, brez službeto take place — goditi se, vršiti sethere is no place like home — preljubo doma, kdor ga imaII [pléis]transitive verbpostaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj; economy spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga; sport plasiratiI cannot place him — ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznamto place in order — urediti, postaviti na pravo mestoeconomy to place an order — naročitito place on record — zapisati, vknjižitisport to be placed — plasirati se, biti med prvimi tremi -
14 settle down
1) (to (cause to) become quiet, calm and peaceful: He waited for the audience to settle down before he spoke; She settled the baby down at last.) umiriti (se)2) (to make oneself comfortable: She settled (herself) down in the back of the car and went to sleep.) namestiti se3) (to begin to concentrate on something, eg work: He settled down to (do) his schoolwork.) posvetiti se* * *intransitive verb usedati se, padati (usedlina, gošča); znajti se (in v), vrniti se v vsakdanje življenje, (nikalno) ne se umiriti; posvetiti se, ponovno začeti (to kaj); poročiti se; umiriti se (v nekem stanju)he settled down — oženil se je, osnoval si je dom -
15 short
[ʃo:t] 1. adjective1) (not long: You look nice with your hair short; Do you think my dress is too short?) kratek2) (not tall; smaller than usual: a short man.) majhen3) (not lasting long; brief: a short film; in a very short time; I've a very short memory for details.) kratek4) (not as much as it should be: When I checked my change, I found it was 20 cents short.) premajhen5) ((with of) not having enough (money etc): Most of us are short of money these days.) ne imeti dovolj6) ((of pastry) made so that it is crisp and crumbles easily.) drobljiv2. adverb1) (suddenly; abruptly: He stopped short when he saw me.) nenadoma2) (not as far as intended: The shot fell short.) prekratek•- shortage
- shorten
- shortening
- shortly
- shorts
- shortbread
- short-change
- short circuit
- shortcoming
- shortcut
- shorthand
- short-handed
- short-list 3. verb(to put on a short-list: We've short-listed three of the twenty applicants.) izbrati- short-range
- short-sighted
- short-sightedly
- short-sightedness
- short-tempered
- short-term
- by a short head
- for short
- go short
- in short
- in short supply
- make short work of
- run short
- short and sweet
- short for
- short of* * *I [šc:t]adjectivekratek, majhen; nizek; prosody nenaglašen; figuratively nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen; figuratively nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hudat short range — od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)little short of 5 dollars — ne polnih ɜ dolarjev, skoraj ɜ dolarjevnothing short of — nič manj kot, skoraja short 10 miles — komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 miljshort bill (paper) loan — kratkoročna menica, posojiloshort of breath — zasopel, nadušljivshort circuit electrical kratek stikshort and sweet — kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)short temper — razvnemljivost, nagla jezashort ton — mera za težo (907,20 kg)to be short with s.o. — biti kratkih besedi (osoren) s komto cut (to make) a long story short — na kratko povedati; skrajšati; skratkato come (to fall) short of — ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočaratiI am short of money — zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denarto make short shrift of figuratively napraviti kratek proces zto give short weight — dajati slabo vago, goljufati pri težito take short views — videti le sedanjost, ne videti dalečto be of short breath — biti ob sapo, biti nadušljivII [šɔ:t]adverbna kratko, nenadoma, naenkrat, naglo; neposredno, naravnost, brez ovinkov; nezadostno; osorno; economy brez kritjashort of — razen, z izjemo; skorajto cut s.o. short — prekiniti koga (v govoru)cut it short! — povej na kratko!to sell short — pod ceno prodajati, (borza) prodajati brez kritja, špekulirati na baisseto take s.o. up short — prekiniti kogaIII [šɔ:t]nounkratek (dokumentaren, risan itd.) film; kratek zlog (samoglasnik), kratka oblika; znak za kračino samoglasnika (a); economy deficit, primanjkljaj, manko; electrical kratek stik; plural kratke hlače; plural stranski produktiin short — na kratko, skratka, z eno besedothe long and the short of it is that... — nakratko povedano je stvar ta, da... -
16 tail
[teil] 1. noun1) (the part of an animal, bird or fish that sticks out behind the rest of its body: The dog wagged its tail; A fish swims by moving its tail.) rep2) (anything which has a similar function or position: the tail of an aeroplane/comet.) rep2. verb(to follow closely: The detectives tailed the thief to the station.) skrivaj slediti- - tailed- tails 3. interjection(a call showing that a person has chosen that side of the coin when tossing a coin to make a decision etc.) cifra- tail-end- tail-light
- tail wind
- tail off* * *I [téil]1.nounrep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke); plural colloquially družabna oblekatail of the trenches military najbolj sprednji jarkitail of a stream — tih, miren tok reketails up figuratively dobre volje, veselclose on s.o. 's tail — komu tik za petamicow's tail — figuratively razcefran konec vrvithe dirty end of the cow's tail — figuratively spolzko govorjenje (pogovor)heads or tail? — glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)with his tail between his legs figuratively ves preplašen, kot polit cucekto be unable to make head or tail of s.th. — ne se spoznati, ne se moči znajti v čemto drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare); humorously natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)to go into tails figuratively hitro rastito follow the tail of a plough — držati plug za ročaj, biti kmetovalecshe looked at me out of the tail of her eye — skrivaj, s koncem očesa me je pogledalato put one's tail between one's legs — stisniti rep med noge, zbežatito turn tail — obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati joto twist s.o.'s tail — figuratively nadlegovati ali dolgočasiti kogato twist the lion's tail — mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)the tail wags the dog — rep miga s psom, figuratively najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada;2.adjectivenajbolj zadajšnji, zadnji, končni, repniII [téil]transitive verbdodati (čemu) rep; tvoriti konec (sprevoda, pogreba itd.); skrivaj slediti (komu); prirezati rep, prijeti ali vleči za rep; odtrgati pecelj (sadežu); čuvati (koga); privezati (z enim koncem) (to na); intransitive verb tvoriti rep; biti z enim koncem pritrjen v zid (npr. greda); sport pustiti se vleči (po strmini navzgor)to tail to the tide, to tail up and down the stream — dvigati in spuščati se na plimi (o zasidrani ladji);III [téil]nounjuridically omejitev dedne pravice, omejena lastninska pravica; premoženje, ki more pripasti samo otrokom lastnikaestate in tail male — imetje, ki lahko preide samo na moške dedičea tenant in tail — uživalec premoženja, ki mora pripasti njegovim naravnim dedičem -
17 trick
[trik] 1. noun1) (something which is done, said etc in order to cheat or deceive someone, and sometimes to frighten them or make them appear stupid: The message was just a trick to get her to leave the room.) zvijača2) (a clever or skilful action (to amuse etc): The magician performed some clever tricks.) trik2. adjective(intended to deceive or give a certain illusion: trick photography.) zavajajoč- trickery- trickster
- tricky
- trickily
- trickiness
- trick question
- do the trick
- play a trick / tricks on
- a trick of the trade
- trick or treat!* * *I [trik]nountrik, ukana, (vojna) zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; veščina, mojstrstvo; videz, slepilo, iluzija; razvada; posebnost, značilnost; vzetek (pri kartanju); nautical služba pri krmilu (večinoma 2 uri)the whole bag of tricks — vreča (kup, koš) zvijačnone of your tricks with me! — tvoji triki pri meni ne vžgejo!to be up to a trick or two — znajti se, znati si (hitro) pomagatito be up to s.o.'s tricks — spregledati zvijače (trike) kake osebe, biti kos zvijačam kake osebeI was up to his tricks — nisem se mu dal oslepariti, nisem mu nasedelto do (to turn) the trick slang doseči cilj; izvesti ukanohe has a trick of frowning — ima to razvado, da mršči čelohe played me a dirty (nasty, mean) trick — grdo (podlo) mi jo je zagodelII [trik]transitive verbprevarati; prelisičiti, oslepariti, ogoljufati; zapeljati, zavesti ( into doing (koga) da kaj naredi); pretentati; zvabiti v past; za norca imeti, za nos vleči, zagosti jo (komu); intransitive verb goljufati, slepariti, živeti od goljufijeto trick s.o. out of s.th. — opehariti, oslepariti koga za kajto trick off (out, up) — okrasiti, nakititi; prirezati, pristriči -
18 wangle
['wæŋɡl](to obtain or achieve (something) by trickery: He got us seats for the concert - I don't know how he wangled it.) izvesti z zvijačo* * *[wæŋgl]1.transitive verb colloquiallyizpeljati, doseči (kaj) pod roko, z zvijačo; ponarediti, (goljufivo) "popraviti";2.intransitive verbizvesti z zvijačo, goljufati, slepariti, znajti se, znati si pomagatito wangle s.o. into giving a party — pripraviti koga do tega, da priredi zabavo -
19 way
[wei] 1. noun1) (an opening or passageway: This is the way in/out; There's no way through.) prehod2) (a route, direction etc: Which way shall we go?; Which is the way to Princes Street?; His house is on the way from here to the school; Will you be able to find your/the way to my house?; Your house is on my way home; The errand took me out of my way; a motorway.) pot; smer3) (used in the names of roads: His address is 21 Melville Way.) cesta4) (a distance: It's a long way to the school; The nearest shops are only a short way away.) pot5) (a method or manner: What is the easiest way to write a book?; I know a good way of doing it; He's got a funny way of talking; This is the quickest way to chop onions.) način6) (an aspect or side of something: In some ways this job is quite difficult; In a way I feel sorry for him.) ozir7) (a characteristic of behaviour; a habit: He has some rather unpleasant ways.) navada8) (used with many verbs to give the idea of progressing or moving: He pushed his way through the crowd; They soon ate their way through the food.) pot2. adverb((especially American) by a long distance or time; far: The winner finished the race way ahead of the other competitors; It's way past your bedtime.) daleč- wayfarer- wayside
- be/get on one's way
- by the way
- fall by the wayside
- get/have one's own way
- get into / out of the way of doing something
- get into / out of the way of something
- go out of one's way
- have a way with
- have it one's own way
- in a bad way
- in
- out of the/someone's way
- lose one's way
- make one's way
- make way for
- make way
- under way
- way of life
- ways and means* * *I [wéi]nounpot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer; nautical kurzway out — izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figuratively priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; colloquially okolica, stran; figuratively pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; nautical plural grede za spuščanje ladje v vodo, sankeany way — vsekakor, v vsakem primeruby way of — na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradiby the way — mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajnoin a way — nekako, na neki način, ne popolnomain a small way — skromno, brez pretenzij, ponižnoone way or another — tako ali tako, kakorkoli, nekakoover the way — na drugi strani (poti), čez cestothe other way round — v obratni smeri, narobe, (ravno) obratnounder way nautical na poti, na vožnjithe way of the world — tok, način življenja, ukoreninjen običajthe way of the cross religion križev potno way inferior — nikakor ne slabši, neznatnejšithe good old ways — dobri, stari običajihigh way — glavna cesta, državna cesta; figuratively običajni način delovanjalion in the way — zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)permanent way railway tir, tračnicepermanent-way man railway progovni delavecnothing out of the way — nič posebnega (nenavadnega, izrednega)this way please! — semkaj, za menoj, prosim!this is not in my way — to ni moja stroka, s tem se ne bavimto be in the family way — biti noseča, pričakovati otrokato be in s.o.'s way — biti komu napoti, motiti kogato be on the way — biti na poti, približevati seto be in a way colloquially biti vznemirjen, razburjento clear the way — umakniti se s poti, dati prost prehodto come ( —ali to fall) in s.o.'s way — srečati koga, naleteti na kogato get in the way — biti napoti, zapreti pot, oviratito get in the way of s.th. — razumeti kajto get out of the way — iti s poti, umakniti se (s poti)to give way — umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustitito force one's way — izsiliti, utreti si potto go one's way — oditi, iti po svoji potito go ( —ali to take) one's own way — iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugihto go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figuratively umretiyou can't have it both ways — ne moreš imeti obojega; figuratively ne more biti volk sit in koza celato have one's own way — delati po svoji glavi; doseči to, kar želimoto look s.o.'s way — gledati proti komuto lose way — izgubiti, zmanjšati hitrostto lose one's way — zaiti, izgubiti seto make way — napredovati; figuratively prodreti, uspetito make one's own way — iti po svoji poti, oditito make the best of one's way — iti čim hitreje, pohitetito put o.s. out of the way — truditi se, da(ja)ti si trudato put s.o. out of the way — spraviti koga s poti, tajno ubiti kogato see a way out — videti pot (izhod, neko možnost)to stand in the way of s.o. — ovirati koga, zastaviti komu potto work one's way — študirati, preživljati se z delomII [wéi]transitive verbizuriti (konja) za hojo ali ježo po cestiIII [wéi]adverb colloquially daleč -
20 wit
[wit]1) (humour; the ability to express oneself in an amusing way: His plays are full of wit; I admire his wit.) duhovitost2) (a person who expresses himself in a humorous way, tells jokes etc: He's a great wit.) duhovitež3) (common sense, inventiveness etc: He did not have the wit to defend himself.) zdrav razum•- witless- - witted
- witticism
- witty
- wittily
- wittiness
- at one's wits' end
- keep one's wits about one
- live by one's wits
- frighten/scare out of one's wits
- out of one's wits* * *I [wit]nounpamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličinathe five wits obsolete petero čutovto be at one's wit's end — ne vedeti kako in kaj, ne se znajtiI am at my wit's end — sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagatito be out of one's wits — izgubiti pamet (glavo), ne biti pametenhe has his wits about him — on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)to have wit to — imeti dovolj pameti za (da...)he has not the wit to see... — nima toliko pameti, da bi uvidel...to live by one's wits — živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenjeII [wit]obsolete transitive verb & intransitive verb (sed. čas I (he) wot, preterite in past participle wist, — sed. deležnik witting) vedetito wit — to je, namreč; kot sledi; in to
См. также в других словарях:
znájti se — znájdem se dov., znášel se znášla se (á) navadno s prislovnim določilom 1. nehote, po naključju priti kam, pojaviti se kje: znajti se na robu prepada; izvidnica se je znašla v sovražnikovem obroču; nenadoma se je znašel pred stražarjem; znajti se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
alternatíva — e ž (ȋ) položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo; gospodarska alternativa // ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dán — dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diléma — e ž (ẹ̑) položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma: v dilemi med gledališčem in kinom bi se odločil za gledališče; dilema med klasično in zabavno glasbo / biti, znajti se v dilemi / moralne dileme glavnega junaka v romanu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frónta — e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iznájti — nájdem dov., iznášel iznášla (á) 1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: iznajti orodje, stroj; iznajti možnost konzerviranja hrane; iznajti nove načine dela ∙ slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káša — e ž (á) 1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo; zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku / nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom / prosena kaša // redko oluščena zrna nekaterih žit ali jed … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kómičen — čna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent ♦ muz. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino 2. ki vzbuja smeh, smešen: komična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kómpas — in kompás a m (ọ̑; ȃ) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba: dijake so naučili uporabljati kompas; orientirati se s pomočjo kompasa ♦ navt. giroskopski kompas girokompas; navigacijski kompas // ekspr. (osnovna) usmeritev,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komplicírati — am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
línija — e ž (í) 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija // kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika